Murexin Novice

3. December 2021

Vlago v zidovih lahko odpravimo

Vlago v zidovih lahko odpravimo

Vlažni prostori so neprimerni za bivanje, škodljivi zdravju in uničujejo opremo ter navlaženi gradbeni material. S tem uničujejo konstrukcijo objekta in povzročijo propadanje objekta, višje vzdrževalne stroške in posledično znižujejo vrednost objekta.
 
Poškodbe, kot so vlažni madeži, izsoljevanje, luščenje barv ter odpadanje ometa so pogost pojav naših stavb, s katerim se soočimo navadno šele, ko so znaki poškodb že vidni. Kapilarna vlaga napada počasi, a vztrajno, zato je v izogib težavam potrebno skrbno načrtovanje že pri sami gradnji objekta. V kolikor pa želimo sanirati obstoječe stanje je izrednega pomena, da se odločimo za pravi korak. 

Sušilni ometi Murexin

Slika 1: Značilne poškodbe, ki jih povzroči kapilarna vlaga

Slika 1: Tipične poškodbe zaradi kapilarne vlage

Pri gradnji domov se pred dvigom kapilarne vlage po nosilnih zidovih zaščitimo z vgradnjo horizontalne hidroizolacije tik nad temeljem. V mnogih primerih je vgradnja te hidroizolacije pomanjkljiva, nepravilna, pri starejših objektih (starejše hiše, gospodarska poslopja, cerkve, gradovi, kapelice, …) pa horizontalne hidroizolacije ni, kar pomeni, da ima kapilarna vlaga prosto pot po zidu navzgor. Težave pri slednjih se lahko začnejo, če niso ustrezno vzdrževani (neurejeno odvodnjavanje površinske in meteorne vode, posledice poplav), če so bili na zidove vgrajeni neustrezni materiali (cement, zaporne obloge, ipd.), z namenom daljše trajnosti in trdnosti ometa ali zaradi »skrivanja« morebitnih poškodb na vidni površini zida. Posledica je značilna slika poškodb, katero srečujemo na številnih objektih in se pojavljajo tako na zunanji kot tudi notranji strani zidu, pretežno v območju podzidka (cokla).
Soli, ki izkristalizirajo na površini ometa, pa ne povzročijo samo odpadanje ometa, temveč zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo k nadaljnjemu navlaževanju ometa z vlago iz zraka in s tem posledičnemu širjenju vlage naprej po ometu in zidu. Vlažen omet oziroma zid ne predstavlja nobene toplotne izolacije, saj je voda odličen prevodnik toplote. Ker zaradi tega površinska temperatura zidu pade, se lahko pojav kapilarne vlage škodljivo nadgradi še s pojavom kondenzne vlage in posledično razvojem glivic in plesni. Ni potrebno posebej poudarjati, da glivice in plesni na notranjih stenah naših domov bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije. Ker je reševanje problema kondenzne vlage povsem drugačno od reševanja problema kapilarne vlage, moramo ta dva pojava znati razlikovati. Ko gre izključno za problem kondenzne vlage, ta problem rešujemo s toplotno izolacijo toplotnih mostov (zunanjo ali notranjo) in vzpostavitvijo ustreznega sistema prezračevanja.

Soli, ki izkristalizirajo na površini ometa, pa ne povzročijo samo odpadanje ometa, temveč zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo k nadaljnjemu navlaževanju ometa z vlago iz zraka in s tem posledičnemu širjenju vlage naprej po ometu in zidu. Kot že omenjeno, vlažen omet oziroma zid, ne predstavlja nobene toplotne izolacije, saj je voda odličen prevodnik toplote. Ker zaradi tega površinska temperatura zidu pade, se lahko pojav kapilarne vlage škodljivo nadgradi še s pojavom kondenzne vlage in posledično razvojem glivic in plesni. Ni potrebno posebej poudarjati, da glivice in plesni na notranjih stenah naših domov bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije.

Kondenzna vlaga je velikokrat dodatna škodljiva posledica, ki nastane na površini zidu, ki se je zaradi kapilarne vlage še bolj ohladila, kot preostale površine. Velikokrat pa se kondenzna vlaga in posledičen razvoj glivic in plesni pojavi neodvisno od kapilarne vlage. Ker je reševanje problema kondenzne vlage povsem drugačno, kot reševanje problema kapilarne vlage, moramo ta dva pojava znati razlikovati. Kdaj gre torej izključno za problem kondenzne vlage? Ko opazimo vlago, glivice in plesni na očitnem toplotnem mostu, to je na mestu, kjer je zaradi nepravilno rešenega detajla toplotne izolacije priključka, preboja, vogala, okenske špalete, omarice za roloje, ležišča betonske plošče, nadaljevanja AB plošče v balkonsko ploščo, cevnih napeljav v stene ipd., del površine stene lokalno hladnejši od preostale površine. Ko se neugodni pogoji seštejejo, zadošča že temperaturna razlika ene ali dveh stopinj Celzija, da na taki površini pride do izločanja kondenzne vlage. S seštevanjem neugodnih pogojev imamo v mislih visoko relativno zračno vlago ob hkratnem nezadostnem prezračevanju. Na ta način nastanejo ugodni pogoji za razvoj glivic in plesni. Ta problem rešujemo s toplotno izolacijo toplotnih mostov (zunanjo ali notranjo) in vzpostavitvijo ustreznega sistema prezračevanja.

Kako ukrepati v dani situaciji težav s kapilarno vlago?
Pred sanacijo kapilarne vlage moramo torej objekt pregledati z vseh zornih kotov, da bi ugotovili vse morebitne vzroke navlaževanja. Eden od prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako enostavna stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine kapilarnega dviga. Ni namreč vseeno, kakšen procent vlage v zidu imamo in do katere višine se je kapilarna vlaga uspela dvigniti.

Slika 2: Pregled objekta in izmera vlage so osnovni parametri za pravilen izbor sanacije

Če smo pravilno ugotovili vse vzroke navlaževanja objekta, je lahko sanacija v celoti učinkovita oziroma je mogoče vzpostaviti prvotno suho stanje objekta. Dandanes obstajajo na trgu številni sistemi sanacije kapilarne vlage, kateri so vsak po sebi specifični in zahtevajo podrobno preučitev, preden se za njih odločimo.  (Prospekt Vlaga)
Glede na resnost poškodb izberemo pravilni način sanacije, pri odločitvi pa bi nam morale biti osnovno vodilo reference, katere so živi dokazi o delovanju oziroma nedelovanju posameznih sistemov.

Slika 3: Hydroment sušilni omet je primeren tudi za sanacijo poplavljenih površin

Pri močno navlaženih objektih je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanacijskega sušilnega ometa, pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti, pa lahko problem kapilarne vlage reši že sam sušilni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje. Govorimo o sušilnem ometu Hydroment, katerega bistvena lastnost je, da omogoča razvlaževanje zidov brez posledic na končni površini ometa, to je brez izsoljevanja, madežev, luščenja barve, ipd. S takšno izvedbo dobimo funkcionalne površine na zunanji ali notranji površini objekta.


Slika 4: Primer objekta pred in po sanaciji

V podjetju Murexin d.o.o. https://www.murexin.si/  (prej Kema d.o.o.), ki na slovenskem trgu pod svojo streho združuje blagovni znamki Kema in Murexin, so razvili številne sanirne omete in z njimi povezane sistemske izdelke za različne stopnje vlažnosti: HYDROMENT sušilni omet, katerega odlikujejo številni in pomembni kulturni referenčni objekti, stari več kot 25 let, sanirne omete KEMASAN, blokade proti kapilarnemu dvigu vlage KEMASOL, izravnalne mase in silikatne ter silikonske paropropustne zaključne barve.

Seveda pa sami proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja. Zato je naša največja prednost hitro in strokovno svetovanje naših strokovnjakov, če je potrebno tudi neposredno na objektu, kjer na podlagi meritev in ogleda situacije lahko svetujejo najprimernejšo obliko sanacije.


Slika 5: Postopek izvedbe sanacije s sušilnim ometom Hydroment

Želite izvedeti več o sanaciji kapilarne vlage? Stopite v stik z našimi strokovnjaki na brezplačni telefonski številki 080 2886 in jih povprašajte za nasvet!